Od italijanskih legend Gina Bartalija in Fausta Coppija, ki sta se v štiridesetih letih prejšnjega stoletja borila čez visokogorske prelaze na Dirki po Franciji in Giru d’Italia, do Jacquesa Anquetila in Raymonda Poulidorja, ki sta se z roko v roki dvigala po Puy de Dôme na Dirki leta 1964, do obračunov v klasičnih dirkah med Tomom Boonenom in Fabianom Cancellaro ter v zadnjem času med Mathieujem van der Poelom in Woutom van Aertom; moško kolesarjenje je bilo priča nekaterim zgodovinskim rivalstvom.
Odločilno rivalstvo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je med Tadejem Pogačarjem (UAE Team Emirates-XRG) in Jonasom Vingegaardom (Visma-Lease a Bike). Par je v tem desetletju doslej dominiral na največji kolesarski dirki, Dirki po Franciji. Njihova prevlada na Touru se je v zadnjih štirih izdajah redno menjavala, Pogačarjeva zmaga v rumeni majici leta 2021 in 2024 pa je bila ena od dveh izdaj, ki ju je osvojil Vingegaard.
Pogačar je bil prvi, ki je prodrl na sceno, potem ko je na Vuelti a España leta 2019, ko je bil star komaj 20 let, osvojil tretje mesto. Temu je sledila izjemna zmaga na Touru leta 2020, s čimer se je utrdil kot superzvezdnik moškega pelotona. Njegovi zgodnji uspehi so bili takšni, da se je zdelo, da je nepremagljiv, in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo izenačil rekord Eddyja Merckxa s petimi zmagami na Touru, kar bi mu bilo že do zdaj uspelo, če se ne bi pojavil določen kolesar iz Hillersleva na Danskem.
V 11. etapi Toura 2021 se je Vingegaard razglasil za resnega tekmeca Pogačarja, ko je Slovenca spustil na pobočja Mont Ventouxa. To je bil eden prvih primerov, ko se Pogačar ni mogel odzvati na napad na gorski etapi. Vendar pa Danec s svojim napadom na generalni dirki ni pridobil časa, saj ga je na spustu z znamenite gore premaknilo nazaj. Pogačar je nato zmagal na Touru z več kot petimi minutami prednosti, toda Vingegaard, ki je bil tisto leto drugi na generalni dirki, se je uveljavil kot njegov glavni izzivalec.
Od takrat se njuno rivalstvo vse bolj vtisne v kolesarsko zgodovino. Njuna nihajna narava bitk na Touru je ponudila očarljiv spektakel. Vendar pa sta kljub izjemnemu talentu odločno različna tipa kolesarja: Vingegaard je specialist za etapne dirke, medtem ko lahko Pogačar zmaga na skoraj vsakem terenu in večino dirk začne kot absolutni favorit. Slovenska kariera je bila bolj plodna kot kariera njegovega danskega kolega, saj je zmagal na 91 dirkah v primerjavi z 38 dirkači Visme.
STATISTIKA KARIERNE – POGAČARJEVA VSEOBSEŽNA PREVLADA
V njunih neposrednih dirkah je Pogačar premagal Vingegaarda v 68,9 % dirk, na katerih sta oba sodelovala. 26-letnik, trenutni svetovni prvak v cestni dirki, je dominanten enodnevni dirkač, saj je osvojil sedem naslovov Monument. Dvakrat je zmagal na Strade Bianche in se lahko kosa s specialisti za enodnevne dirke, kot je Mathieu van der Poel, ki ga je premagal na dirki po Flandriji leta 2023.
Vingegaard pa ni končal enodnevne dirke že več kot dve leti, ko je bil oktobra 2022 na Il Lombardii 16.; na dan, ko je Pogačar drugič zmagal na dirki (od takrat je zmagal na naslednjih dveh izdajah). Vingegaardova pomanjkanje enodnevnih uspehov se bo nadaljevalo tudi v letu 2025, saj njegov urnik vključuje le etapne dirke.
TOUR DE FRANCE: DRUGAČNA ZGODBA
Drugačna zgodba je, če primerjamo nastopa obeh kolesarjev na najodmevnejši dirki leta, dirki Tour de France. Dokaz za prevlado para na Touru je, da sta na zadnjih štirih izdajah osvojila prvo in drugo mesto v skupnem seštevku, od leta 2021 pa sta osvojila po dve rumeni majici. Tisto leto je bilo Vingegaardovo prvo leto, toda Pogačar je že imel eno rumeno majico po osupljivi predzadnji zmagi na kronometru nad Primožem Rogličem leta 2020.
Od leta 2021 je Vingegaard, če izvzamemo časovne bonuse, v 328 urah dirke za tri sekunde boljši od Pogačarja. Ta časovni primanjkljaj predstavlja 0,00025-odstotno razliko med kolesarjema v Vingegaardovo korist. Vendar pa ta časovna razlika na cesti ne odraža razlik med kolesarji na posameznih izdajah dirke, saj je Pogačar skupno pridobil 3:19 minute prednosti v časovnih bonusih, Vingegaard pa 1:51 minute prednosti.
Časovni bonusi izvirajo iz uvrstitev med prve tri etape, v čemer je Pogačar zaradi svojega silovitega šprinta blestel, saj je na petih Tourih osvojil 17 etap. Od teh etapnih zmag jih je 14 dosegel na Tourih, na katerih je nastopal Vingegaard. Vingegaard pa je osvojil štiri etapne zmage.
VRHUNSKI NASLOV – VISOKO ŠTEVILO ZMAG V PRIMERU VELIKIH RAZLIK
V zadnjih štirih izdajah dirke na Touru sta oba dosegla nepozabne rezultate na vrhu. Od zadnjih 20 vrhovnih nastopov na Touru sta devetkrat končala na prvem in drugem mestu, pogosto pa je bil tretjeuvrščeni na etapi močno odmaknjen.
Na 11. etapi, na poti od Albertvilla do vrha na Col du Granon, je Vingegaardova ekipa Jumbo-Visma izvedla taktično mojstrsko delo, saj je Pogačarja z močnim tempom na zgodnjih vzponih dneva izolirala od sotekmovalcev, pustila rumeno majico pri miru in se morala odzvati na neusmiljene napade Vingegaarda in njegovega sotekmovalca v Jumbu Primoža Rogliča. Na zadnjem vzponu dneva na vrh Granona je Vingegaard napadel in Pogačarja oddaljil za 2:51. To je bil seizmičen rezultat, ki je pokazal, da je Pogačar premagljiv in da se je rodilo pravo rivalstvo.
Lani je Pogačar v Pirenejih dosegel prav tako osupljiv rezultat, ko je Vingegaarda premagal za več kot minuto na vrhu Plateau de Beille, in pri tem dosegel enega najboljših plezalnih nastopov vseh časov glede na vate na kilogram. Ta rezultat v 15. etapi je končal Tour 2024, potem ko je Vingegaard – ki je marca po katastrofalnem padcu v Itzulii v Baskiji močno prekinil pripravo na progo – začel kazati znake, da bi se lahko po vznemirljivi zmagi v Centralnem masivu v 11. etapi pomeril s Pogačarjem v boju za rumeno majico.
Če odmislimo štiri cilje na vrhu, na katerih sta oba skupaj prečkala ciljno črto v skupini, je Pogačar od 20 ciljev na vrhu v zadnjih štirih Tourih premagal Vingegaarda v 13 od njih, Vingegaard pa je imel prednost le v treh. Vendar je časovna razlika na treh dirkah, na katerih je zmagal Vingegaard, znašala 9:40, medtem ko je Pogačarjevih 13 zmag na vrhu nad Vingegaardom znašala 4:49. Preprosto povedano, ko Vingegaard zmaga, zmaga z veliko prednostjo.
KRONOMETRIČNI VOŽNJI – »DIRKA RESNICE« NE PONUJA KONKRETNIH ODGOVOROV
Prevlada para v vrhunskih vožnjah na Touru v zadnjih štirih izdajah se razteza tudi na kronometre. Pogačar je zmagal na osmih od dvanajstih kronometrov, na katerih sta se v karieri pomerila. Če pa se to zoži na dirke Tour TT, kjer sta bila oba kolesarja v vrhunski formi, Pogačar zmaga le na štirih od sedmih kronometrov.
Pravzaprav je Vingegaard, če seštejemo vse njune rezultate na dirki Tour de France TT, na 193,3 km na vrhu z devetimi sekundami prednosti. To je v veliki meri posledica njegove izjemne časovne preizkušnje na poti od Passyja do Comblouxa v 16. etapi dirke Toura 2023, kjer je pred svojim slovenskim kolegom dosegel 1:38. Tako kot Vingegaardov nastop na Granonu leta 2022 je tudi kronometer leta 2023 osupnil gledalce in utrdil naraščajoče rivalstvo para.
RAZLIČNI POTI DO LILLA
Oba se bosta na dirki Toura 2025 ponovno pomerila – to bo navdušilo oboževalce po vsem svetu. Kot večino let tudi tokrat na Tour ubirata različne poti. Oba imata že zmago na generalnem seštevku leta 2025; Pogačar na dirki ZAE in Vingegaard na dirki Volta ao Algarve. Za razliko od Vingegaardove priprave, kjer bo tekmoval le na etapnih dirkah, vključno z dirkama Pariz-Nica in Volta a Catalunya marca ter Critérium du Dauphiné junija, se Pogačar pred slastnim srečanjem s tekmecem na dirki Dauphiné poda na številne enodnevne dirke.
Svetovni prvak se pred dirko Milan-Sanremo, kjer bo poskušal povečati svoj uspeh na Monumentu, dirki, ki je v karieri še ni zmagal, odpravlja na Strade Bianche. Nato se bo pred dirko Flandrija, ki jo je zmagal leta 2023, pomeril z nekaj tlakovanimi klasičnimi dirkami, preden se bo pomeril z Ardenskimi klasičnimi dirkami.
Različne prednosti, taktike in dirkaške preference Pogačarja in Vingegaarda naredijo njuno rivalstvo še bolj zanimivo. Že petič zapored bosta glavna protagonista na francoskih cestah julija. Kdor koli bo zmagal, bo moral kar najbolje izkoristiti svoje individualne prednosti, hkrati pa se bo kosal s prednostmi nasprotnika.
